4. novembra 1859 je kurat Martin Godina v Bogilčevi hiši v Rimskih toplicah pričel s poučevanjem 46 vaških otrok. Enako je istega leta v Jurkloštru to storil kurat Martin Ivanč. 160 let – čas za obujanje spominov. Povabilu za sodelovanje na okrogli mizi, ki smo jo na Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice v spodnji avli pripravili 8. novembra, so se odzvali Andrej Marinšek, Gašper Gračner, Milena Suhodolčan, Primož Razboršek, Matjaž Knez, Hermina Palčnik in Rihard Stopinšek. Ne glede na trenutni družbenopolitični sistem v državi, so se v spomin najbolj vtisnile drobne, srčne in male pozornosti, nasmeh ali objem učiteljice, ljudi, ki so nas znali usmeriti na pravo pot, obisk določene osebe ali izlet, četudi le do zdraviliške kino dvorane in ogled filma, sendvič iz nahrbtnika ob vzpenjanju na bližnji hrib. Ostale so dogodivščine, ki smo jih doživljali z vrstniki, kakšna buška, strgane hlače ali modrica, ko so zadnje izvedeli doma. In malo manj prijetne; krivica, razočaranje, izguba.
Materialne dobrine, ki jih danes postavljamo v ospredje, želje, ki so izpolnjene še preden so izrečene, ko je vse na dosegu rok – ob koncu zbledijo brez pristnih osebnih trenutkov.
Pa vendar želi šola učencem vsako leto ponuditi nekaj novega, iti v korak s časom. Za to niso zaslužni samo učitelji in starši. Številni posamezniki, ki učencem nesebično priskočijo na pomoč, jim vsakodnevno predajajo svoje znanje, organizacije in podjetja, ki finančno podprejo šolske projekte do njihove realizacije. Vsak predstavlja kamenček v mozaiku šolske izkušnje posameznika.
Najpomembnejše dogodke in zapise iz kronike smo strnili in objavili v zborniku, na hodniku prvega triletja pa izobesile fotografije, ki pričajo o živahnem šolskem utripu.
Bliža se mesec želja in obdarovanj. Zaželeli smo si tudi mi. Zdravja zase in za bližnje, srčne in iskrene medsebojne odnose in kljub zgoraj napisanemu športno dvorano v Rimskih Toplicah – ne zgolj kot stavbo, ampak kot kraj priložnosti za spletanje novih niti prijateljstva in spominov. V Jurkloštru – da šola ostane. Vsako leto jo obiskuje manj učenk in učencev in starejši prebivalci okoliških krajev se še predobro zavedajo, da brez šole ni kraja in brez kraja ni šole.

Zapisala Jasmina Oblak

Galerija: