Ali lahko tudi po dolgih letih ljubezen znova najde pot do človeka? Lahko iskreno kesanje človeku pomaga priznati napake, odpuščanje pa odpre pot do sprave in notranjega miru? Prav o tem govori drama Antona Aškerca z naslovom Tujka, ki jo je v torek, 29. septembra 2026, na naši šoli uprizorila sekcija za amatersko gledališko dejavnost Kulturnega društva Miklavž.

Tujka je čustvena zgodba o družini, pretrganih vezeh in možnosti odpuščanja tudi takrat, ko se zdi, da je za spravo že prepozno.

Osrednji lik je zdravnik Dušan Petrovič, ki ga nepričakovano obišče skrivnostna bolna ženska. Kmalu se razkrije njena prava identiteta – Mara je njegova mati, ki ga je kot majhnega otroka zapustila in odšla z drugim moškim. Po dolgih letih se vrne, ker se zaveda svojih dejanj in pred smrtjo želi prositi sina odpuščanja. Dušan ji sprva ne more verjeti in se težko sooča z bolečino iz preteklosti. Kljub vsemu ji na koncu odpusti.

Drama v ospredje postavlja materinsko ljubezen, kesanje, sočutje, iskrenost in odgovornost za lastna dejanja. Predvsem pa odpira vprašanje, ali je mogoče po velikih življenjskih napakah znova poiskati pot drug do drugega. Preteklosti ni mogoče izbrisati, mogoče pa je priznati storjene napake in prevzeti odgovornost zanje.

Igralci Kulturnega društva Miklavž: Julija Pavšek, Marko Šmit, Nena Pann, Valerija Seme, Tinkara Horjak, Ambrož Horjak in režiserka Martina Jelenc so zgodbo doživeto prenesli na oder ter s svojo igro poudarili njeno čustveno globino in sporočilnost, kajti Tujka je več kot le zgodba o nepričakovanem srečanju matere in sina. Je pripoved o človeški ranljivosti, bolečini in upanju. Včasih je za ponovno zbližanje potreben le pogum, da priznamo svoje napake, in srce, ki je pripravljeno odpustiti.

Janja Holcer