Dragi dedek!   

         

  Naj ti najprej povem, da smo vsi trije živi in zdravi. Partizana, ki sta nas peljala na varno, sta bila prijazna in sta lepo pazila na nas. Peterček jima je delal majhne težave, a na srečo smo na poti srečali mlado teto, ki je potem skrbela za nas. Peter pogreša tebe in svojega psička.

  Ko smo hodili po dolgi poti na varno, sva se midva s starejšim bratom zelo bala, Peter pa še ne razume, kaj se je dogajalo. Naleteli smo tudi na nemške vojake. Opazili so nas in začeli streljati za nami. To so žvižgale krogle po zraku. Komandir nas je hitro izvlekel iz nevarnosti. Peter bi skoraj  stekel  k njim. Lovro ga je še pravi čas ujel. Zelo sem se bala, da nas bodo ujeli in spet odpeljali. Na poti je Peter poskrbel še za marsikatero  neumnost. Uspelo nam je, da smo prišli vsi živi in zdravi na varno. Zdaj se počutimo bolje, saj tukaj zelo lepo skrbijo za nas in nam ni hudega. Pogrešamo le svoj stari dom in radi bi se vrnili, da bi se spet videli. Vsi trije si želimo, da bi bilo vojne kmalu konec in bi se lahko igrali z našim psičkom. Peter je še kar priden, ampak utrujen od dolge poti. Ne skrbi za nas. Čuvaj se, da  ne izgubimo še tebe.

  Radi te imamo!

 

                                                                      Tvoji vnuki

 

Saša Pavčnik