V letu 2011 praznujemo dve pomembni obletnici. Prva sega 70 let nazaj, v kruti čas 2. svetovne vojne. 27. aprila je v hiši književnika Josipa Vidmarja v Ljubljani padla odločitev o uporu proti takratnim okupatorjem Slovenije. Udeleženi predstavniki takratnih naprednih gibanj so ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki so jo kasneje preimenovali v Osvobodilno fronto. Njen namen je bil organizacija oboroženega odpora proti okupatorju do končne osvoboditve Slovenije, po koncu vojne pa množično politično udejstvovanje.

V spomin na ta pomemben dan naše zgodovine smo vsako leto praznovali dan Osvobodilne fronte, v času samostojne Slovenije pa je bil ta praznični dan preimenovan v dan upora proti okupatorju. Po dobrih štirih letih vojne vihre, trpljenja in številnih žrtev smo bili svobodni in v skupni državi Jugoslaviji. Okoliščine v tistem času nam niso bile dovolj naklonjene, da bi lahko že takrat imeli svojo samostojno državo, čeprav so mnogi o njej sanjali in si precej prizadevali, da bi se njihove sanje uresničile.

Druga pomembna obletnica je 50 let mlajša od prve in sega v leto 1991, ko smo bili Slovenci spet pred zelo pomembno zgodovinsko odločitvijo. Po dolgih stoletjih so se nam končno uresničile nekdanje sanje in večna želja: imeti svojo samostojno državo. Sanje so bile dovoljene tudi na dan razglasitve samostojnosti Slovenije, 25. junija 1991. Z naslednjim jutrom se je začel nov dan in za njim še naslednji, ki je bil začetek desetdnevne vojne za samostojnost Slovenije. In spet nam je uspelo. K popolni samostojnosti in neodvisnosti so, poleg enotnega in organiziranega upora v času 10 dnevne vojne, pripomogla tudi prizadevanja in dogajanja izpred 70 let. Takratna svoboda je pomenila korak bliže k samostojni državi.

25. junij je tako postal pomembne državni in narodni praznik, dan državnosti, letos že dvajseti.

V nas vedno bolj izginja domoljubje in realni odnos do pomembnih dogodkov, ki so pripomogli k ohranitvi našega naroda in razglasitvi samostojne države. Prav je, da se na takšen ali drugačen način spomnimo pomembnih mejnikov v naši zgodovini. Okrogle obletnice so še kako primerne, da temu posvetimo malo več pozornosti, naklonjenosti in časa ter da mlajšim generacijam omogočimo lažje razumevanje in vrednotenje dogodkov, ki se jih ob takih obletnicah spominjamo.

 

Tako smo se z veseljem odzvali povabilu Zavoda RS za šolstvo in Ministrstva za šolstvo in šport, da sodelujemo v razvojnem projektu, v katerem želimo na malo drugačen način prispevati k praznovanju Šolskega leta knjige, 70. obletnice upora proti okupatorju in 20. obletnice neodvisnosti države, in nosi skupni naslov E-knjiga: Stisni roko v pest! Ob pregledu razpisne dokumentacije za sodelovanje v razvojnem projektu, smo za realizacijo takoj videli možnosti, ki nam jih nudi domači šolski okoliš (prihod 14. divizije v naše kraje, njen preboj preko Gračnice in živi zid, pesmi partizanskega pesnika Karla Destovnika – Kajuha, ki je bil vodja kulturniške skupine 14. divizije, in film Ne joči, Peter).

Na osnovi branja pripovednega besedila, pesmi, ogleda filma, obiska zgodovinskega obeležja ter raziskovanja preko različnih drugih virov, so učenci v pogovoru in poustvarjanju izrazili svoje doživljanje, razumevanje, vrednotenje in empatijo do že precej oddaljenih, a za slovenski narod pomembnih zgodovinskih dogodkov. Za rdečo nit smo si tako postavili pomemben dogodek iz časa druge svetovne vojne (prihod 14. divizije na Štajersko), otroci med vojno (živi zid, skrb partizanov za otroke) in ljubezen (dve ljubezni: ljubezen do sočloveka (dekleta, fanta) in ljubezen do domovine). Našteto smo lahko odkrivali in zasledovali tako v pripovednem in pesniškem besedilu, ogledu filma in obisku spominskega obeležja.

Vsebine v E – knjigi so razporejene v štiri sklope, tako da so pri vsakem posameznem sklopu najprej predstavljena nekatera zgodovinska dejstva za razumevanje takratnega časa in dogajanja, sledijo pa nastala besedila ustvarjalnega komuniciranja in poustvarjanja s predstavljenimi vsebinami, v katerih se kaže doživljanje, razumevanje, vrednotenje in sposobnost empatije v takratni čas in dogodke. Predstavljene so s stališča in doživljanja ter pogledov različnih akterjev, za katere so like vzeli iz predstavljenih besedil in filma, ali pa so jih ustvarili sami in jih vsebinsko navezali na dogodke iz besedil in filma oz. lastnega doživljanja ob obisku spominskega obeležja in spominske prireditve. Posamezni sklopi in besedila so opremljeni še s slikovnim gradivom in povezavami na spletne strani in nekatere vire.

Delo je potekalo tako, da so bile učencem po predhodni predstavitvi projekta in motivaciji (naj raziščejo o njim dobro poznanem spominskem obeležju) predstavljene posamezne vsebine. Po predstavitvi besedil, filma in obiska spominskega obeležja, je potekal pogovor o njihovem doživljanju, videnju, razumevanju in vrednotenju… Vse skupaj je bilo podkrepljeno še s konkretnimi zgodovinskimi dejstvi s strani mentorjev ali na osnovi njihovega lastnega raziskovanja in vedenja. Nato so sami predlagali, ali pa sva usmeritve podala mentorja, najbolj ustrezen način poustvarjanja. Nastale poustvaritve so predstavili ostalim članom projektne skupine, podali svoje vtise in mnenja, mentorja pa sva gradivo pregledala in uredila ter pripravila za oddajo v spletno učilnico.

V projektu je sodelovalo 15 učenk in učencev 7. in 8. razreda ter dva mentorja in :…

 

 

Slika 1: Spominsko obeležje pred Vidmarjevo hišo v Ljubljani (Vir: spletno mestozasavje.org)

Slika 2: Knežji kamen iz časa ustoličevanja karantanskih knezov (Vir: sl.wikipedia.org)

Slika 3: Slovesen dvig slovenske zastave dan po razglasitvi samostojnosti (Vir: spletno mestoradiokrka.com)