Draga teta Anuška!

    Teta, najprej naj ti povem, da se to pismo sploh ne bi pisalo, če ne bi sama dovolj  zatečnarila Lovru. On je edini, ki zna z nami, otroki. Miran na to sploh pomislil ni, Petrček pa ne ve, komu pišem. A vseeno sta se oba usedla zraven mene in mi narekovala, kaj naj pišem. Kar en čez drugega sta govorila. Tale del sem sicer izpustila in ga kasneje dodala. No, čas je, da izveš vse, kar so za nas naredili pogumni domoljubni partizani.

  Pa smo končno na varnem. Saj ne, da smo v Danetovi in Lovrovi družbi bili v nevarnosti, a ko je Petrček padel v tisto jamo… Zdaj se temu smejimo, saj je Peter tistega švaba tako presenetil že s samo prisotnostjo, da vprašanja: »As ti tut noter padu?« sploh ne omenjamo. Ali pa, ko smo hodili po minskem polju. Tako prestrašeno smo lezli čez…  Le Peter je hotel kar po svoje in dane, ga je moral nesti, da ne bi stopil na kakšno mino.

   Veš, teta, Lovro, Dane in Dolfe niso poskrbeli samo za našo varnost, temveč tudi za smeh. Morala bi videti izraz na Dolfovem obrazu, ko je ugotovil, da krava, ki jo molze, sploh ni krava…. Ali pa, kako je Dane gledal teto Magdo, skoraj so mu oči padle ven…

  Na začetku tega ''izleta'' nas je bilo vse malo strah. Naša partizana sta mislila, da se je komandir samo zafrkaval, saj onadva sta minerja, onadva bi morala razstreljevati, ne pa biti varuška trem smrkavcem. A  počasi smo se navadili  drug drugega. Čeprav je Dane imel zelo kratke živce, je Petrček presenetljivo dolgo lahko piskal, dokler se ni neke noči piščalka čudežno zamašila. Oprostil mu je celo, ko je ostal brez enega škornja.

  Z našim druženjem na poti smo vsi  kaj pridobili. Dolfe je dobil priložnost biti s svojim vzornikom, slavnim  minerjem Danetom, Dane se je zatrapal v Marto in spoznal, kako je s to rečjo, ki ji vi odrasli pravite ljubezen, Lovro pa se je naučil ravnati z otroki.  Miran je spoznal veliko novega o partizanih, sama sem dobila prijatelje in opazila, da so v partizanih zelo pomembne tudi ženske, Peter pa je izgubil piščalko, presenetil švaba in postal glavna atrakcija naše poti na varno. Mogoče bodo kdaj o  našem ''potovanju''  celo posneli film. Nikoli ne veš! Da smo zdaj na varnem,  se lahko zahvalimo  le našim trem  pogumnim partizanom.

  Lep pozdrav od Ljube, Mirana in malega Petra

Lana Maksima Rumbak