19. sep 2017
Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice
 

ZGODOVINSKI PREGLED ŠOLSTVA V JURKLOŠTRU


ŠOLA JURKLOŠTER

V prvi polovici 12. Stoletja je bila v Jurjevem pri Laškem trgu ustanovljena kartuzijanska naselbina imenovana Jurklošter. Samostan je konec 12. stoletja prenehal delovati, bil je zatrt. Okoli leta 1208 je vojvoda Leopold Babenberški obnovil. Veliki dobrotniki samostana so bili celjski grofje. Grof Friderik Celjski in njegova prepovedana ljubezen, Veronika Deseniška sta verjetno v samostanu našla azil v letih od 1422 do 1425, saj so bili menihi njihovi veliki zaupniki. Leta 1428 je dal grof Friderik v Jurkloštru pokopati svojo nesrečno ženo, Veroniko Deseniško. Leta 1596 je nadvojvoda Ernest samostan podaril jezuitom v Gradcu. Samostan s posestvi R. Drasche, njegov sin Henrik pa ga je leta 1883 prodal Edvardu Geiplu. Okrog leta 1790 je Karl Rihter von Azula ustanovil steklarno, kjer je dobilo zaposlitev veliko število delavcev. Čeprav je bil Jurklošter, dolina ujeta ob potoku Gračnica, je bil v 19. stoletju precejšnja industrijska naselbina, šolstvo pa se je uredilo razmeroma pozno. Ko je bila leta 1856 ustanovljena župnija, je na prošnjo prvega župnika – kurata Martina Ivanča, v severnem delu jurkloštrske graščine finančno ministrstvo na Dunaju, odstopilo 3 sobe, za učilnico in stanovanje za učitelja – cerkovnika. V vzhodnem delu graščine so nad zakristijo uredili šolsko sobo in leta 1856 se je začel pouk.
 

Graščina, v kateri se je začelo šolstvo v Jurkloštru


Od leta 1859 do 1863 je poučeval otroke župnik Martin Ivanč sam. tudi kar v svojem stanovanju. Leta 1863 je bila v graščini ustanovljena enorazredna javna ljudska šola. Prvi učitelj je bil ROK Škorjanc, z letnimi prejemki 400 goldinarjev in letno doklado 100 gld. Prvo leto je bilo vpisanih 120 otrok, večinoma so bili otroci steklarjev. Šola in učiteljsko stanovanje je bilo nastanjeno do leta 1890 v graščini. Število šoloobveznih otrok je naraščalo, majhni prostori so ovirali razvoj šolstva, zato so občinski možje začeli skrbeti za novo šolsko poslopje. Leta 1888 je graščak Edvard Geipel podaril v bližini graščine, severovzhodno od cerkve, nad cesto, primerno zemljišče, na katerem se je v letih 1889 in 1890 zgradilo novo šolsko poslopje. Avgusta leta 1888 so začeli kopati za novo šolsko poslopje, septembra je novo šolo začel graditi stavbenik Alojzij Šmid z Marofa. Jeseni 1890. Leta je novo šolo otvoril Andrej Šmid, 24. 6. 1890 je bil komisijski pregled šole. Dne 16. 10. 1890 je župnik blagoslovil šolo. Šola je bila dolga 18 metrov in široka 15 metrov. V šolskem letu 1890/91 se je pouk začel v novem šolskem poslopju. Novo šolsko poslopje je imelo dve učilnici in dvoje stanovanj. Leta 1908 so iz nadučiteljevega stanovanja uredili še eno učno sobo in tako je šola 27. 6. 1908 postala trirazrednica. Šola se je 8. 10. 1935 razširila v štirirazrednico. Peti oddelek je šola dobila leta 1838, v vsakem razredu je bilo približno 40 do 50 otrok.. V kraju je bila ustanovljena tovarna lesnih izdelkov, število delavcev je bilo vedno večje, s tem je naraslo tudi število šoloobveznih otrok. Prebivalci so spoznali potrebo po izobraževanju in so ugodno vplivali na razvoj šolstva. Kot dobra pedagoga sta se izkazala upravitelj M. Kavčič, ki je v šoli deloval od leta 1897 do 1925 in g. Riko Pestevšek, ki je bil šolski nadzornik. O znamenitih slovenskih možeh in ženah, ki bi obiskovali tedanjo šolo, ni bilo zabeleženih posebnih podatkov. Kronika se je začela pisati leta 1886 in je do leta 1918 pisana v nemškem jeziku. V začetku prve svetovne vojne je bil aretiran takratni učitelj Andrej Gostiša. Znan je podatek, da je bila leta 1917 velika epidemija griže, umrlo je mnogo šoloobveznih otrok. Učni jezik pri predmetih zgodovina, prirodopis in zemljepis je bil slovenski, sicer pa je prevladovala nemščina. Šola je bila med vojno ves čas odprta, le obisk dečkov je bil minimalen. Za šolsko stavbo je skrbela občina, kakor tudi za učila. Ker je šolsko poslopje stalo tik ob cesti, za šolo pa se je dvigoval hrib, ni bilo prostora za šolski vrt. Na šoli so se večkrat vršile manjše šolske prireditve. Šola ni imela odra, zato so se prireditve odvijale na cerkvenem odru, ki je bil postavljen v prejšnji učilnici, v župnišču. Šola ni imela organiziranega pevskega zbora, šolski otroci so peli pri pevskih urah in cerkvene pesmi pri šolarskih mašah. Šola ni imela šolske kuhinje. Na šoli so se prirejale božičnice, kjer so bili obdarovani vsi otroci s šolskimi potrebščinami, revnejši pa tudi z obleko in čevlji.


PODATKI o šoli v času DOMOVINSKE VOJNE od aprila 1941 do 1945

• Meseca junija 1944 je Kozjanski odred likvidiral orožniško postajo v Jurkloštru in kraj je postal prvo osvobojeno ozemlje na spodnjem Štajerskem. Odprla se je slovenska šola.
• Šolsko poslopje je bilo 14. 1. 1945 požgano, s strani Kozjanskega odreda POJ-a.
• Po osvoboditvi je bila prva učiteljica tovarišica Jožica Lipovšek, z učiteljevanjem je nastopila 11. 6. 1945. v mali sobi v župnišču je uredila zasilno učilnico.
• Dne, 21. 3. 1946 je bil komisijski ogled zemljišč za novi šolski poslopji v Jurkloštru in na Marofu.
• Oktobra 1947 je bila otvoritev šole na Marofu.
• V decembru, 31. 12. 1948 so imeli prvič novoletno jelko in obdaritev otrok.
• V jeseni, 1. 9. 1954 se je začel pouk na dveh šolah, v Jurkloštru in na Mrzlem Polju, z otvoritveno proslavo. To leto so kraj zajele katastrofalne poplave.
• Učenci so 19. 5.1956 nosili Titovo štafeto.
• V Jurkloštru je bila leta 1956 ustavljena Kmetijsko gozdarska šola in delovala le dve leti, nato je bila ukinjena.
• Leta 1958 je šola dobila krušno peč.
• Dne, 9. 6. 1959, je bila proslava ob krajevnem prazniku.
• V šolskem letu 1959/1960 pride na šolo učitelj Franc Žveplan. Na šoli se ustanovi Šolska skupnost in šolska zadruga Čebelica.
• Na šoli so imeli prvič pustovanje.
• Leta 1960 je bil v 5. razredu prvič uveden predmetni pouk. Šola se opremi z WC školjkami.
• Učenci so se leta 1961 vključili v Jugoslovanske pionirske igre in se udeležili občinske pevske revije v Rimskih toplicah.
• Marca leta 1967 se je osnovna šola Jurklošter priključila osnovni šoli RIMSKE toplice in postala podružnična šola, imela je še osem razredov.
• Leta 1967 je kraj dobil nov gasilski dom in cestno razsvetljavo.
• V tem šolskem letu so vsi oddelki kombinirani. Prvič se organizira mala šola.
• Šolska pisarna se je leta 1969 preuredila v učilnico.
• Leta 1970 je kraj dobil prepotrebno zobno ambulanto, obiskovali so jo tudi šolarji.
• V tem šolskem letu so prešli na petdnevni tednik, temu so se prilagodili tudi učni načrti.
• Med šolskimi počitnicami 1971. leta se obnovi šolska streha. Učenci so to šolsko leto s pevskim zborom, ki ga je vodil tovariš Julij Gorič, sodelovali na Veselem toboganu v Laškem.
• Leta 1972 dobi 2. razred novo matematiko. Ravnatelj je bil tovariš Milko Vahčič.
• Leta 1974 je potekalo poklicno usmerjanje.
• Šolsko leto 1974/75 je bilo zaznamovano s smrtjo pomočnice ravnatelja, tovarišico Stanko Vizovišek, ki je bila sekretarka ZK v Jurkloštru in izvoljena za delegatko na 10. kongres ZKJ.
• Leta 1974 so pričeli prihajati v malo šolo v Jurklošter tudi otroci iz Henine.
• V Jurkloštru je 9. marca pogorela trgovina.
• V šolskem letu 1975/76 so se iz Henine v Jurklošter prešolali učenci 7. in 8. razreda.
• V tem letu je bila šola prepleskana, v telovadnici so obnovili tla.
• Leta 1976 so se začeli učenci 5. in 6. razreda voziti na matično šolo, v Rimske Toplice.
• Dne, 12. 12. 1976 je bil izglasovan referendum za šolstvo in zdravstvo.
• V letu 1977 so prekrili šolsko streho.
• V mesecu juniju (10. 6.) je bil krajevni praznik, v znamenju 35. letnice osvoboditve Jurkloštra ter akcije »Nič nas ne sme presenetiti.«
• Leta 1983 se je telovadnica preuredila v večnameski prostor.
• Dne, 10. 6. 1984 je bila prireditev ob 40. letnici osvoboditve Jurkloštra in prve partizanske šole na osvobojenem Štajerskem.
• Dne, 22. 6. 1984 je bil nastop umetnice Svetlane Makarovič, ki je nekaj časa v Jurkloštru tudi stanovala.
• Ob koncu šolskega leta 1984/85 so pričeli z adaptacijo šole, napeljavo nove elektro in vodne instalacije. To šolsko leto sem začela službovati v Jurkloštru (Darja Horjak).
• Leta 1986 je šola dobila centralno kurjavo.
• V letu 1987 je postala kuharica na šoli gospa Frida Zelič.
• Mala šola v letu 1989 je bila dvakrat tedensko, vodila jo je gospa Milena Cesar.
• To leto so se začeli učenci z Marofa in iz Polane začeli voziti z avtobusom.
• Po prihodu s porodniškega dopusta, 14. 12. 1990, sem postala vodja podružnične šole, kar je bila od leta 1984 gospa Marija Gračner.
• Dne, 25. 6. 1991, ko so učenci šolo zapustili, so prišli člani Teritorialne obrambe, saj jugoslovanska armada pričela z napadanjem.
• V šolskem letu 1992/93 se je na šoli zaposlila gospa Milena Pušnik.
• Decembra leta 1992 je krajevna skupnost prvič organizirala Božička, obdaritev otrok od enega do desetega leta.
• Učenci so se leta 1993, pod vodstvom gospe Estere Krajnc prvič udeležili pevske revije.
• To leto le bilo poleg šole urejeno športno igrišče, ki ga je uredila krajevna skupnost.
• Leta 1995 so se učenci pod mojim vodstvom prvič udeležili revije sodobnih plesov.
• Prevoz učencev iz smeri Marof, Blatni Vrh, je bil leta 1995 organiziran s kombijem gospoda Gračner Slavka, voznik je Gospod Franci Gračner.
• Leta 1996 smo v šoli začeli kuriti na kurilno olje.
• Isto leto se je začelo za 1. razred opisno ocenjevanje, vedenje se ne ocenjuje več.
• V tem letu so se začeli prvi sestanki z občino Laško zaradi slabega stanja šole, institut Jožef Štefan izvede meritve radona v šolskih prostorih, med počitnicami si šolo ogleda predstavnik ministrstva za šolstvo.
• S strani občine je bil v šolskem letu 1997/98 sprejet sklep o izvedbi nadomestne novogradnje. Rezultati meritev radona instituta Jožef Stefan so pokazali večkratno povečanje prisotnosti radona v nekaterih šolskih prostorih.
• Dne, 26. 10. 1997 so bili vaški zbori, kjer je bil predstavljen namen samoprispevka. Udeležila sem se dveh predstavitev, na Marofu in v Jurkloštru ter predstavila kritično stanje šolske zgradbe. V novembru (23. 11. 1997) je bil izglasovan referendum za samoprispevek.
• V mesecu februarju so bili prazni stanovanjski prostori, telovadnica in prostor male šole, ker naj bi po 1. maju začeli z rušenjem.
• Polaganje temeljne listine za novo šolo je bilo 1. 6. 1999, s članom ministrstva za šolstvo gospoda Vrčka.
• Z rušenjem stanovanjskih prostorov je podjetje Gradis začelo 3. 5. 1999.
 

Stara šola s severne strani ob začetku rušenja

 

Stara šola z zahodne strani


• Dne, 1. 3. 2000 je bil prvič v Jurkloštru odprt vrtec, vpisanih je bilo 12 otrok, zaposleni pa vzgojiteljica gospa Milena Cesar in varuhinja gospa Renata Hliš ter čistilka gospa Marjana Nemec, ki čisti tudi šolske prostore.
• Z 9. 2. 2000 je odšla v pokoj kuharica gospa Frida Zelič in se je zaposlila gospa Jerica Stopinšek.
• Uradna, svečana otvoritev nove šole je bila 24. 6. 200, z obiskom predsednika republike gospoda Milana Kučana in predstavnice ministrstva za šolstvo gospe Angelce Likovič. Ob tej priložnosti je bilo tudi srečanje borcev Kozjanskega.
• Šola je ob tej priložnosti dobila srebrno priznanje ZZB NOV Slovenije za naše dolgoletno skrbno čiščenje partizanskih grobov.
• Trak je ob otvoritvi prerezal nekdanji borec Živega zidu, gospod Silvo Kajtna.
• Dne. 27. 10. 2001 je bila organizirana zasaditev dreves in grmovnic v šolski okolici, kjer so pomagali tudi starši.
• Šolske objekte varuje podjetje Prosignal.
• V šolskem letu 2003/04 se uvede devetletka, na šoli se prvič odpre oddelek podaljšanega bivanja.
• Šolska kuhinja začne s šolskim letom 2004/05 delati po programu Haccp.

Zadnji šolski dan, 24. 6. 2005 smo imeli s starši piknik in zvečer so učenci po ribniku spustili svečke, v znak dneva državnosti. Bilo nam je lepo, zato smo se odločili, da bi želeli to ponoviti.

 

ŠOLA HENINA

Na Henini je bila enorazredna ljudska šola že v letih 1907/08. Zavzemala je šolski okoliš Lahov Graben (zgornji del), Paneče in Poljana (danes Polana). Šola se je uradno imenovala »Enorazredna ljudska šola Sv. Kancjan na Poljani. V šoli je župnik poučeval po 4 ure verouka. Učenci so domov štirikrat na šolsko leto dobili šolska naznanila. Učenci so bili klasificirani na sposobne, nesposobne in nerazredovane. Januarja leta 1911 je bilo ljudsko štetje, v Jurkloštru je bilo takrat 2999 prebivalcev. Dne 11. 7. 1911 je okrajni šolski svet prepovedal uporabo palice v šoli. Na šoli je poučeval šolski voditelj Svit Starc pogosto se je dogajalo, da šola ni dobila uradnih pisem, ker so prispela na podobno imenovane kraje; Škocijan na Dolenjeskem ali Št. Kancijan na Koroškem, zato se je deželni šolski svet, s sedežem v Gradcu odločil, da se šola preimenuje v »Ljudsko šolo na Henini pri Jurkloštru. Tedanji učitelj je bil Feliks Grogl, šolski voditelj pa Svit Starc. Pouk je potekal od septembra do Vidovega dne, 28. junija. Šola na Henini je leta 1930 postala dvorazrednica. Po prihodu okupatorja je bila šola deloma poškodovana. Poslopje je v letih od 1941 do 1944 služilo pouku, le v času najhujših hajk leta 1944 je bil pouk prekinjen. Spomladi leta 1944, po osvoboditvi tukajšnjih krajev, je bila na Henini ustanovljena Prva partizanska šola. Okupator je zapustil šolski okoliš 8. maja 1945. Šola je bila poškodovana, imela je le šest klopi, table in eno mizo. V šoli so praznovali vse državne praznike. Šolski okoliš je obsegal naslednje vasi: Henina, Polana, Lahov Graben (zg. del), Kremen, Paneče, Poreber, Sveta Trojica. Na šoli je bil ustanovljen podmladek RK in pionirska organizacija. V letih 1947 in 1948 se je vršilo popravilo šole. Dne , 7. 6. 1953 je občina proslavljala praznik osvoboditve v Henini in v ta namen se je izdelala posebna značka, Občinski praznik Jurklošter 9. junij 1944-1953. Poučevala je le ena učiteljica, s celodnevnim poukom in prostim četrtkom. V noči s 4. na 5. junij 1954 so Jurklošter prizadele hude poplave, voda je odnesla vse mostove od Planina do Rimskih Toplic. Na šoli je pričela leta 1954 delovati mlečna kuhinja. Šola se je uradno imenovala Osnovna šola Henina. Spomladi leta 1962 je šola dobila vodovod. V šolskem letu 1964 in 1965 je potekala popolna adaptacija šole (vodovod, električna napeljava, greznica, kanalizacija, parket, pleskanje, fasada), za katero se je zavzemal Ljubo Zelič. Otvoritev obnovljene šole je bila 4. 10. 1965, takrat je šola dobila tudi nov naziv, »Osnovna šola Ivan Kovačič-Efenka Henina. S 1. 2. 1967 se prenese opravljanje finančnih zadev na popolno OŠ v Rimske Toplice. Upravitelj šole je postal vodja šole.
 

Učenci pod šolo na Henini pri učenju


Vodja šole leta 1967 je postala Stanka Vizovišek, ki je bila tudi sekretarka OO ZK Jurklošter, kasneje je bila pomočnica ravnatelja v OŠ Rimske Toplice in sekretarka OO ZKS. Ravnatelj OŠ Rimske Toplice je postal Milko Vahčič. Leta 1971 je bila na šoli Henina organizirana »mala šola«. V tem letu je šola dobila telefon. Dne, 25. maja 1974 so učenci 7. in 8. razreda obiskali pobrateno šolo »Živadina Apostolovića v Trsteniku. Leta 1974 je Kozjansko prizadel močan potres, tako so tudi v šoli nastale razpoke, odpadal je omet. Dne, 18. 4. 1974 je bil pogreb učiteljice 5. razreda v Rimskih Toplicah in pomočnice ravnatelja Stanke Vizovišek. Z 29. septembrom 1975 se je pionirski odred preimenoval v odred Stanke Vizovišek. Z 19. septembrom 1975 so šli učenci 7. in 8. razreda v podružnično šolo Jurklošter. V šolskem letu 1980/81 se je višja stopnja prešolala na centralno šolo v Rimske Toplice. Število učencev na podružnični šoli Henina se je hitro zmanjševalo. Na šoli je ostala le ena učiteljica, Milena Horjak, ki je na šoli sama poučevala od 1980 do 1985. Veliko je bilo sodelovanja s PŠ Jurklošter, zlasti na kulturnem področju. V Jurklošter je leta 1983 prišla pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič. V tem letu je bila v Jurkloštru telovadnica preurejena v dvorano. Dne, 9. junija 1984 je bila slovesna prireditev ob 40 letnici osvoboditve kraja, v Henini pa 1. Osnovne šole na osvobojenem Štajerskem.
 

Šola na Henini


Zaradi majhnega števila otrok postane vprašljiv obstanek šole. Glavna tema je torej obstoj šole. Starši so se trdno oklepali svoje šole, saj bo s tem odšlo še zadnje življenje s kraja, je zapisala vodja šole, Milena Horjak. Proti koncu leta je bilo več sestankov družbeno-političnih delavcev občine in KS in vodstva šole. Čeprav so bili dokazi za ukinitev šole neizpodbitni, so se starši močno upirali dejstvu, da bi v kraju šolo izgubili. Sprejet je bil sklep, o začasni ukinitvi šole, tako je šola prenehala z delovanjem ob koncu leta 1984/85. Zadnja učiteljica je bila Milena Pušnik, ki sedaj poučuje v Jurkloštru.
 

ŠOLA MAROF

Šolska kronika državne osnovne šole v Marofu

Od 1. novembra 1947

Na pobudo domačinov so zgradili novo leseno šolo na Marofu, katere otvoritev je bila 8. septembra 1947. Šola je imela dve učilnici in pisarno. Pouk v novi šoli se je začel 3. Novembra 1947, to je bila dvorazredna šola. V šoli so praznovali vse narodne praznike in spominske dneve. Prvi učiteljici v šoli na Marofu sta bili Podboj Ljudmila, upraviteljica in Lipovšek Joža, pripravnica. Obe sta bili prej učiteljici v Jurkloštru. Točna meja šolskega okoliša ni bila določena, precej otrok je bilo iz SV. Ruperta in Dobja. Na Marofu so začeli graditi zadružni dom, kjer so veliko pomagali tudi pionirji, saj naj bi bilo v domu stanovanje za učiteljstvo, ki ga v šoli ni bilo. V šoli je bilo takrat 109 učencev. Po nalogu ministrstva za prosveto se je šola preimenovala v šolo Mrzlo Polje. V šolskem letu 1948/49 je bilo v šoli 111učencev. Učiteljica to leto je bila Jelenc Ljudmila. Naslednje leto je poučeval Vrečko Vladimir in Gačnik Milica. V naslednjem šolskem letu 1950/51 so bile volitve in predsednik krajevnega ljudskega odbora Marof je postal Jazbinšek Franc. Veliko zaslug za lepši kraj je imel Šmid Stane. V srednjo šolo je odšlo osem učencev. Krajevni ljudski odbor je bil v naslednjem letu ukinjen in bil priključen občini Jurklošter. Za 1. novembra so obiskali bolnico na Volušu. Učenci so že imeli teden zdravja, veliko se je tudi govorilo o tuberkulozi. V letu 1952/53 so na šoli poučevali trije učitelji, Vrečko Vladimir, Cvetka Robas (kasneje poročena Završnik) in Kramar Vida. Kmetijska zadruga je zelo pomagala šoli, zlasti pri obdaritvi otrok ob »Novoletni jelki.« Na Marofu je 31. 12. 1952 posvetila elektrika. V šoli so uvedli higienski kotiček, katerega geslo je bilo »Snaga je vir zdravja.« Pri tekmovanju v učenju, disciplini in šolskem obisku je bila najboljša in nagrajena učenka, Šmid Andreja. V šolskem letu 1953/54 se je šola preimenovala v Osnovno šolo Mrzlo Polje. Za 29. novembra je učencem govoril o partizanskih dogodkih partizanski borec Defar Branko. V tem letu so bili aktualni naslednji tedni: teden matere in otroka, teden TBC, teden RK, teden zdravja. To šolsko leto so na šoli poučevale učiteljice, Kramar Vida, Ledinšek Rozalija, Velikonja Marija.
 

Učenci z osnovne šole Marof iz leta 1953/54 z razredničarko Marijo Velikonja


Na šoli je potekal kuhinjski tečaj, ki ga je vodila Šmid Nada. V noči s 4. na 5. junij je bila huda povodenj, največ škode je naredila v Jurkloštru. To leto se je v Jurkloštru začela graditi nova šola, zato se je predvidevalo, da bo z novim šolskim letom tukajšnja šola ukinjena, večina učencev je šla v Jurklošter, nekaj na Planino, nekaj pa v Dobje.
 


 
OŠ ANTONA AŠKERCA RIMSKE TOPLICE

Aškerčeva 1,
3272 Rimske Toplice
tel: 03 / 733 82 30
fax: 03 / 733 82 39

e-pošta
© 2009 - 2017 OŠAART - Vse pravice pridržane - Zasebnost in piškotki www.markdesign.si
Struktura strani